ArchimèDe
But what a sad song to sing
Turned her back on all that she knew
In the hopes of a golden Ring...
*And the rains came down
And the stars fell from the skies
Oh, how dark the night...
It always seems those castles and dreams
Fade with the morning light...
Such a sad story
That time loves to tell
Copper coins shine for the sun
From the floor of a wishing well
*Repeat
So the jewwl of jeopardy
Shines with each dangerous step
So unsure of what we've become
What we have and what we have left...
Zaspan U Lublan
Pred oštarijo,
za picerijo
in ob Ljubljanci,
vsepovsod do zdaj sem jaz že spal.
Na parkirišèu,
pri gledališèu,
na javnem skretu,
prav povsod na tla sem glavco djal,
ker sem bil zaspan.
In kar tam
hotu sem prièakat dan.
Na Å¡tacjonu,
pri Å¡tadijonu,
na Tromostovju,
vsepovsod do zdaj sem jaz že spal.
V Å¡tudentu,
pri parlamentu,
pa gor na gradu,
prav povsod na tla sem glavco djal,
ker sem bil zaspan.
In kar tam
hotu sem prièakat dan.
A so vedno me zbudili trezni
in me stran podili jezni:
"Marš izgini! Marš izgini! Marš izgin domu!"
Sem se branu, joku, stoku,
spraševal v totalnem šoku:
"Kva bi radi? Kva bi radi? Kva sem vam nardu?"
So me brcali, dvigvali, policijo so klicali.
Kaj sem hotu? Kaj sem hotu? Spoku sem pa Å¡u drugam.
Se pred njimi skril
in kar tam
se v klobèiè zvil,
pol pa spal, spal, spal, spal.
Na dvorišèu,
na stopnišèu,
al pa v veži,
vsepovsod do zdaj sem jaz že spal.
Na betonu,
na kartonu,
na mehki travci,
prav na vse do zdaj sem glavco djal,
ker sem bil zaspan.
In kar tam
hotu sem prièakat dan.
A so vedno me zbudili trezni
in me stran podili jezni:
"Marš izgini! Marš izgini! Marš izgin domu!"
Sem se branu, joku, stoku,
spraševal v totalnem šoku:
"Kva bi radi? Kva bi radi? Kva sem vam nardu?"
So me brcali, dvigvali, policijo so klicali.
Kaj sem hotu? Kaj sem hotu? Spoku sem pa Å¡u drugam.
Se pred njimi skril
in kar tam
se v klobèiè zvil,
pol pa spal, spal, spal, spal.
Pol pa spal, spal, spal, spal.